Pa je šel
Hodil sem in ves čas trmasto upiral pogled v tla.
Nisem videl, kako se mi roga nebo in nisem čutil, kako me veter vleče za lase.
Vse mi je bilo odveč in komaj sem čakal, da bom sam.
Ko pa sem ga zagledal, kako leži tam ob robu ceste, nisem mogel odtrgati pogleda.
Res, prav vsake oči imajo svojega malarja in tudi moje so danes našle natanko tisto, kar so iskale.
